Odločili smo se za svoje domače olivno olje
Odkar mi je prijateljica povedala kako zdravo je domače olivno olje, sem se odločila, da ga bom začela tudi sama uporabljati. Prvič sem ga sicer kupila v trgovini, saj sem mislila, da je vseeno ali je domače ali kupljeno. Bilo je v redu, počasi sem se navadila nanj. Dokler mi nekega dne ni prinesla pravo domače olivno olje. Bila je res velika razlika v kvaliteti in okusu.
Čez nekaj let smo kupili hišo v Istri. Ugotovili smo, da ima skoraj vsaka hiša svoje domače olivno olje. Sosed je imel precej velik nasad oljk in je vedno potreboval pomoč pri pobiranju oljk. To je bil velik dogodek, zbrali so se njegovi sorodniki in prijatelji, vključno z nami. Cel vikend smo preživeli v oljčniku, postavljali smo mreže pod oljke, z grabljicami smukali oljke z dreves. Sredi dneva smo posedli v travo in uživali v okusni malici. Eno leto smo pobirali oljke v ostrem mrazu, takrat izkušnja ni bila ravno najlepša, saj so nam zmrzovali prsti na rokah. Vendar smo bodrili drug drugega in veselje, ko je sosed prinesel sveže stisnjeno domače olivno olje je poplačalo ves trud.
Končno imamo svoje domače olivno olje
Vendar je v nas vedno bolj rastla želja, da bi imeli čisto svoje domače olivno olje. Kupili smo si majhen oljčnik, ga skrbno negovali in komaj čakali prvi pridelek. Napočil je tudi ta dan. Povabili smo svoje prijatelje in domače, naredili pravi piknik v naravi in pridelali prvih nekaj litrov svojega olja. Ko ga je mož prinesel domov iz torklje, je bil občutek neprecenljiv. Z veseljem smo ga podelili z ostalimi. Sedaj po toliko letih imamo v lasti več oljčnikov. Postali smo pravi domačini, vendar še vedno kadar pride domov prvi liter olja, spoštljivo sedemo k mizi, ga nalijemo v skodelico in uživamo v koščku kruha in olja.…